Prosto potapljanje

Na porabo energije najbolj vplivata odzivnost listov vaših plavuti in nizek volumen maske, na varnost pa potapljaški računalnik.

Dolge plavuti z dobrim odrivom omogočajo, da z manj zavesljaji dosežete večjo globino, maska z majhnim volumnom pa porabi manj zraka iz pljuč za izenačevanje pritiska. Računalnik pa je ključen za varnost, saj vam natančno odšteva čas počitka na površini pred naslednjim potopom.

Začetniki se najpogosteje zmotijo pri nakupu pretrdih listov za plavuti in pri izbiri klasičnega, togega potapljaškega pasu za uteži. Pretrde plavuti prehitro utrudijo nepripravljene stegenske mišice, kar privede do krčev in velike porabe kisika pod vodo.

Navaden najlonski pas pa se ob spustu v globino zaradi pritiska na neopren zrahlja in začne drseti proti prsim, zato je pri freedivingu nujen elastičen gumijast pas.

Karbonske plavuti imajo bistveno višji energetski izkoristek (rebound), kar pomeni, da se list po upogibu vrne v prvotno obliko z minimalno izgubo vaše energije. Pri plastičnih plavutih se velik del moči vašega zamaha izgubi v prožnosti materiala, karbon pa celoten napor pretvori v čisti potisk. To freediverju omogoča, da z isto količino kisika v pljučih preplava bistveno večjo razdaljo ali globino.

Izbira debeline je odvisna od temperature vode, vrsta neoprena pa od stopnje vaših izkušenj. Za poletni potop v ogretem morju zadošča debelina 3 mm, za daljše treninge spomladi ali jeseni pa je nujna 5 mm obleka. Začetniki običajno izberejo obleke z zunanjo tekstilno zaščito (najlon) zaradi odpornosti na trganje ob skalah, napredni freediverji pa prisegajo na "smooth-skin" (gladke) obleke, ki drastično zmanjšajo trenje in upor vode pri prostem padu (freefall).